Kovina se je zaradi svojih praktičnih lastnosti začela uporabljati nekaj tisoč let pred našim štetjem. Skupaj z njo pa je v družbo vstopil tudi povsem nov poklic – kovač. V začetku je bila uporaba izključno praktična, iz kovine so namreč izdelovali orodja in orožja, predmete, ki so bili nujni za vsakodnevno preživetje. Pozneje pa so ga začeli uporabljati še za nakit in drobnarije človeškega vsakdana.

Kovaštvo kot umetnost

Samo kovaštvo kot umetnost se je pojavilo pozneje, najprej kot okras orožju. Poznamo lepo okrašene meče že iz grških in rimskih časov, seveda nekatere izjeme tudi od prej, vendar pa je ta umetnost vse do 15. stoletja ostala v dvodimenzionalni obliki, torej zgolj kot umetnost vgraviranja (seveda ročnega – današnji ponaredki se opravljajo z modeli, kar seveda izkazuje nepristnost predmeta).
V 15. stoletju pa se je začelo umetno kovaštvo, kot ga poznamo danes z uvajanjem t.i. košaričnega ročaja na mečih, kar je omogočalo novo dimenzijo ustvarjanj, kmalu za tem pa so začeli še z detajli na drugih kovinskih entitetah. Svoj vrh je umetno kovaštvo takrat doseglo v baroku, ko je bila ‘’okrancljanost’’ neke vrste statusni simbol. Iz tistega obdobja poznamo tudi mnogotere kovinske ograje in kovinske duri, ki še danes stojijo pred mnogoterimi palačami in dvorci, naj navedem Schönbrunn in Buckinghamsko palačo kot zgolj dva najbolj znana primera. V tistem obdobju so tudi na veliko pozlačevali konice ali pa kar celotne ograje, kakor je to narejena na dvorcu Versailles.
Okrašeni meči so v današnjem svetu zatavali v temo zaradi nepraktičnosti. Ograje in vrtna vrata so postali glavni izdelki umetnega kovaštva. Iz nekdaj ekskluzivne uporabe, ki je bila omejena na plemstvo in premožne palače, so se naselile kot dodatek tudi na zemljiščih navadnih smrtnikov.

Kovaštvo danes

Vendar pa zahvaljujoč napredku lahko danes že za majhen denar opremite tako zunanjost kot notranjost vašega doma s kovinskim okrasjem. Verjetno poznate primere ornamentiranega zidovja in vhodnih vrat. Nam dosegljive umetnine iz prodaj na veliko so možne tudi kot detajlna ogledala, senčila za svetilke, tudi ogrodja vrtnih šotorov … Če pa si želite resnično kraljevski izgled, pa si privoščite veličastne kovinske svečnike, bodisi na zidovih bodisi kot viseč dodatek. Slednji lahko v pravem okolju izgleda briljantno. A če nimate okolja oz. doma, ki bi se mu podal kovinski svečnik, so tu še ornamentirana stojala za buteljke, ki dodajo odličnemu vinu še dodatno klasično estetsko vrednost. Ali pa okvirji za slike, prej omenjena ogledala, skratka vse, kar si človek lahko zamisli, je na voljo tudi v železju.
Vendar pa se za vsem tem skriva tudi posebnost t.i.’’wrought iron’’ izdelkih. Takšno železo je v začetkih bila železna zmes z zelo nizko vsebnostjo dušika ob primerjavi z jeklom. Bilo je močno, a obenem tudi lahko obvladljivo. Posebnost je bila ta, da je bilo ob upogibanju po vzorcu podobno lesu. Nekaj časa se ga je oglaševalo tudi kot čisto železo zaradi nizke vsebnosti spojin, vendar se je to ukinilo, saj so temu tako imenovanemu “železu” zmanjšali vsebnost ogljika na 0.008 %, kar ga več ne uvršča med kovine.

Dandanes pa se za imenom umetno železo oz. “wrought iron” v večini izdelkov skriva jeklena spojina, ki ima podobne lastnosti in je tudi bolj dostopna za uporabo. Še zmeraj je kovina in še zmeraj je zelo uporabna na vseh področjih.

Nekdaj prestižna veda o kovanju je danes prešla, kakor marsikaj drugega, v tovarne, kjer se znanje na nek način nadaljuje, na nek način pa tudi nadgrajuje. Ni nujno, da se je položaj kovanja in kovaštva zmanjšal, tudi kvaliteta še zmeraj ostaja približno enaka. No, seveda odvisno od tega, kako globoko ste pripravljeni seči v žep. A tu leži ta finta: seči v žep. Cenovno je dosegljivo vsem in vsakomur, predvsem majhni izdelki, ki znatno znajo polepšati zunanjost ali notranjost vašega domovanja.

Umetno kovaštvo